Novice 24.07.2019

Zgodovina - Za Grintovec je treba biti malo hribovca (3)

Za Grintovec je treba biti malo hribovca, je nekoč pripomnil Nejc Kuhar, slovenski rekorder vrh Kamniških Alp

ZA GRINTOVEC JE TREBA BITI HRIBOVC (2014)

"Za tale tek je treba biti pa že kar malo hribovca," je bila malce navihana, zagotovo pa najbolj slikovita in posrečena pripomba Nejca Kuharja, potem ko je včeraj sredi dopoldneva že sedel pri koči na Kokrškem sedlu, pol poti v dolino. Zadnji od udeležencev 16. gorskega teka na Grintovec pa so tedaj grizli muke zadnjih metrov Strehe vrhnjega predela malce v meglo zavitega očaka Kamniških Alp. Kuhar je namreč na vrh prisprintal kot drugi za Kenijcem Isaacom Kosgeijem (1,19:30) z najboljšim slovenskim časom doslej (1,20:08), blizu rekordni časovni znamki pa je bila tudi kraljica Grintovca Mateja Kosovelj (1,32.38). 

Tek na Grintovec se že leta drži sloves najbolj fascinantnega teka v Evropi. Tek za kraje višin. Le nekaj metrov manj kot dva tisoč metrov višinske razlike je v slabih desetih kilometrih od Kamniške Bistrice (599 m) do vrha očaka Kamniških Alp Grintovca (2558 m). Fascinantna dva kilometra vertikale sta tudi letos privabila 230 tekačev iz 14 držav. A ne zgolj zaradi tega, ker tek sodi v sklop tekem svetovnega pokala IAAF v gorskih tekih. Tek je odprt za vse, ki nam je hitrolazenje v hrib svojevrsten izziv.

Čas in trasa ima na Grintovcu svojevrsten pomen. "Ker je bilo zaradi vremena  kar nekaj možnosti, da bi bil tek skrajšan do Cojzove koče, to ne bi bil več poseben izziv. Znamka in motiv za nas tekače je Grintovec in seveda dosežen čas," je smisel mnogih povzel Kuhar. Tekač in turni smučar, dolga leta doma v bližnji Kokri, dolini na zahodni strani Grintovca, je na vrh hišne gore med vremensko neustrašne planince zmogel v času ure, dvajset minut in sedmih sekund. Nepredstavljivo za planince vajenih markiranih pet ur.

"Sicer je po svoje vseeno prvi pod ena dvajset ali enaindvajset, saj tako hitro še nobeden Slovenec ni prišel do vrha. Malo pa me žre, ker nisem že prej pogledal na uro, kot v zadnjih 50 metrih in prepozno ugotovil kako blizu sem. Devetih sekund nisem zmogel nadoknaditi," je malce potožil Kuhar, poznan tudi kot rekorder Triglava (Krma - Triglav - Krma v dveh urah in 25 minutah). Kenijec Isaac Kosgei Torotich, je mejo ure in dvajset minut presegel za 30 sekund. "Tekel sem vso pot do vrha, tekač za mano je le hodil in delal le ogromne korake. Kaj takega še nisem videl," se je čudil kenijski atlet, tudi kralj teka na Grossglockner/Veliki Klek, ki je vodstvo ubranil z zadnjimi močmi, v dolini pa je navduševal mlade tekače kot veliki zvezdnik. Je prvi temnopolti kralj Grintovca.

Kraljica Grintovca, kar rada sliši, je znova Mateja Kosovelj (fotografija iz 2013). Še bolj kot pri Kuharju (dosegel je sedmi čas vseh časov, rekord Novozelandca Wyatta 1,15:43 je morda večen), je bilo govora o času Primorke 1,32:38. Rekord Čehinje Anne Pichrtove je namreč 1,31:50. Debata med številnimi tekači je poleg sreče z vremenom slonela na spremembi trase.  Letošnji tek na Grintovec je namreč prvič v spodnjem delu potekal z desnega brega mimo Plečnikovega dvorca, ki ima dva metra več višinske razlike in je okoli 250 metrov daljša kot legendarna pot od Doma v Kamniški Bistrici. In prav tu, v tej razliki, ki znese teoretično več kot Matejinih 48 sekund, so se lomila mnenja odločitve izjemno zagnane organizacijske ekipe z Dušanom Papežem, ki je tek s srčnostjo naredila za praznik vse doline Kamniške Bistrice. "O času nisem razmišljala, le tekla in hodila sem. Morda je oče Edvin imel čas z rekordom v glavi, a me ni obremenjeval s tem. Morda bo čas zame zanimiv čez leta, ko bom dojela doseženo. Ko se zdi preprosto, je vse samoumevno. Meni bi bilo najbolj hudo, če zaradi vremena ne bi zmogli pripraviti teka do vrha. V očeh organizatorjev sem videla njihove želje, kaj jim to pomeni. Vreme smo imeli nato kot nalašč, le na drsečih skalah smo morali biti previdni," je med potjo  čebljala 26 - letna Primorka, ki bi najraje videla, da bi kamnito pot malce obdelali in jo naredili bolj tekaško, od vsega vzdušja pa jo je najbolj fascinirala pripomba planinke med vzponom: "O, poglejte, prva punčka gre." Ja, Mateja je prava kozoroginja, ki ji je bila včeraj kos le peščica hitrih. Le 18 tekačev je, kar je največ doslej, teklo hitreje od ure in pol. In zanimivo, da gorski reševalci kljub temu, da na vrh gore lezemo v lahkih športnih copatih in golorokih majic, niso imeli dela. "Glavna težava v gorah je v glavi in sposobnostih, ne v copatih," je modro ugotovil reševalec Matjaž Ravnikar na najbolj fascinantnem teku v Evropi. Do naslednjega tedna, ko v Susi v Italiji pripravljajo tek z tremi kilometri vertikalne višinske razlike na mah. Kar veliko "norcev" z Grintovca  se bo podalo tudi tja gor. (mm)

2015 - KUHAR POSTAVI REKORDNO ZNAMKO

Gorski tekač Nejc Kuhar je z novo najboljšo slovensko časovno znamko 1,19:57 zmagal na tradicionalnem 17. teku na Grintovec, najtežjim ekstremnim tekom v slovenskih Alpah, ki je štel tudi v niz svetovnega pokala. Kuhar je že na vrhu gore prehitel Kenijca Francisa Wangarija in Švicarja Davida Schneiderja. Tudi v ženski konkurenci je zmaga ostala v Sloveniji po zaslugi Karmen Klančnik (1,42:36). Po zelo podobnem scenariju po skoraj 2000 metrih višinske razike tik pod vrhom 2557 visoke gore prehitela Madžarko Timeo Merenyi. Teklo je 280 tekačev. "Že odkar vem za ta tek, sem si želel zmagati na tej gori. Švicar je diktiral dober ritem, da sva pod vrhom ujela Kenijca, čeprav sem večino strmine hodil. Izkoristil sem skalnat teren," je bil ponosen Kuhar.

KUHARJEVA ZGODBA (2015)

Gorski tekač in turni smučar Nejc Kuhar je kot novodobni Joža Čop, najbolj izstopajoči športnik moderne dobe slovenskih Alp. Simbolizira novodobne planince. Če so vse smeri v gorah že preplezane, ves nekoristen svet osvojen, za izziv ostane - čas. Večna obsesija hribolazcev, naj planinski veljaki priznajo ali ne. S tem Kuhar piše del zgodovine. Preteklo nedeljo na Nejc Kuhar na 17. teku na Grintovec planinsko razdaljo od Kamniške Bistrice (600 m) do vrha Kamniško-Savinjskih Alp pretekel hitreje od ure in 20 minut, dosegel najboljši slovenski čas doslej in tudi zmagal na tekmi, ki je štela v niz svetovnega pokala. V skalah pod vrhom 2558 visokega vrha je prehitel Kenijca Francisa Muigaia Wangarija in evropskega prvaka Švicarja Davida Schneiderja. Za nameček je uspeh dopolnila Karmen Klančnik. 29 - letni Kranjčan, lanski zmagovalec svetovne serije "vertikal kilometer" in eden najboljših turnih smučarjev na svetu, je, kar je najbolj ljudsko, tudi lastnik pred dvema letoma doseženega rekorda Triglava, ko je iz doline Krme na Triglav in nazaj potreboval dve uri, 25 minut in 24 sekund. Grintovec je torej mednarodna potrditev tega dosežka, ki ima posebno mesto v triglavski zgodovini s 120 - obletnice postavitve Aljaževega stolpa vred. Kuhar v novodobnem izzivu gora ni osamljen.

Nejc, pa si le dočakal tudi zmago na domači gori?

To je bila moja želja že od nekdaj. Odkar sem prvič tekel na tem teku, sem si vedno želel enkrat zmagati. Sedaj se je želja uresničila.

Kakšen mejnik je čas pod uro in dvajset minut? Za pot, ki je planincem markirana na pet ur?

V glavi sem lovil zmago. Nisem gledal na uro. Je pa pod mejo uro in dvajset mejnik, kjer ni samo ura. To so časi, ki se zdijo nepredstavljivi. Tudi za mojega očeta in mamo. Za tistega, ki hodi štiri ure, je  nepredstavljivo, kako je mogoče v takem času premagati 2000 metrov vzpona. Je pa v hribih tekmovalnost že od nekdaj. Vedno so neke podzavestne tekme.

Ko te ljudje srečujejo ob poteh in vedo za tvoje dosežke, kaj jih zanima, kaj sprašujejo?

Najbolj pogosto je seveda, ali je težko. Kakor težko si naredim, največkrat odgovorim. Eni nas v šali imenujejo norci. Za druge smo posebneži. Še nekaj let nazaj je bil tek v gore neetičen. Je pa tega vedno manj. Sprejemanje tega prerašča v dobronamerno spoštovanje. Mnogi spoznajo koliko treninga je potrebno za to in ne pride samo od sebe. Ne pride od mučenja.

V naslednjem tednu bo v ospredju obletnica Aljaževega stolpa na Triglavu? Vaš rekord je eden od športnih, avanturističnih izzivov Triglava? Odsev moderne dobe?

To, kar sem opravil pred dvema letoma, je bila ideja že nekaj časa. Preizkusiti sebe na najvišji vrh, simbol Slovenije. Želel sem priti čim prej gor in dol. Po poti kot vsak hribov'c, ki začne in konča pri avtu. Sem prepričan, da je še kdo sposoben to znamko izboljšati, a se bo moral posebej pripraviti, ujeti pravo vreme in pameten biti. V vrhnjem delu je treba biti vajen hoje po skalah. Sam sem tega že od malega. Zaljubljen sem v hribe in gore. Moj trening poteka večinoma le v višavah, v pravih hribih, le redko v dolinah in ravninah.

Če se dotakneva filozofske plati gorskega teka? Vse smeri so preplezane, ostajajo pa izzivi povezani z uro?

Zato je ta zvrst športa v gorah vse bolj popularna. V tujini je eksplozija množičnosti. Razni traili, teki po stezicah in Sky teki, ki so pod okriljem zaščitene blagovne znamke, privabljajo tisoče. Če deset let nazaj ni bilo mogoče predstavljati, da bi kdo razen alpinistov in posebnežev tekel čez vrhove Kamniških Alp, če navedem za primer tak teren, in testiral samega sebe, je sedaj to v izjemnem porastu.

V Chamonixu se je na festivalu tekaških prireditev po gorah zbralo 7000 tekaških ljubiteljev gora.

To je to in to si skoraj ni mogoče predstavljati. Gre za množični in kakovostni porast. Glavnina gorskega teka je tam, s sponzorji vred. Povsod dosežejo limit udeležencev in to gre v tisoče. V avgustu se na teku po stezah in poteh okoli Mont Blanca zbere skoraj 15.000 ljudi. Več razdalj. A ne gre za kakšnih deset kilometrov, tudi 160 kilometrska razdalja je vmes po uhojenih poteh. Tega se ne loteva peščica. Množica. Ljudem je izziv premagati to. Tekme v 'nebo' so po pravilo visoko v gorah, po zelo zahtevnih in tudi zavarovanih smereh. Tudi večinoma v skalah, kot od Skute do Kočne. Fascinantno je, da tekmo upajo organizirati kljub vsem varnostnim pomislekom, vse pripravijo, zavarujejo in ne vem za primer kakšne tragične nesreče. Je pa res, tekmovalci so bolj pripravljeni, pametni in to je to.

Se trendi selijo tudi proti Sloveniji?

Seveda. Tudi v Sloveniji so letos organizirali tri dolge "traile", teke po stezicah dolgih skoraj 100 kilometrov in udeležba po nekaj sto je tudi mene presenetila. Končati in dobiti žig. To. Sicer je tek na Grintovec izjemna tekma, ki je primerljiva "sky" tekmam v tujini. Teren, kjer je treba znati hoditi in teči. Že dolgo se o tekmi na Triglav, v kar pa skoraj ne verjamem. Iz Krme na Kredarico je pa bil bil edinstven tek, tek za hribovce. Ali pa od Bohinjskega jezera proti Triglavu, po trasi štirih mož prvopristopnikov. Najdaljši pristop proti Triglavu, lepa in dolga trasa, za tek okoli dve ure.

Zdi se, da so trendi podobni v turnem smučanju?

Več smernic se dela. Eni želijo šport približati publiki, torej po smučiščih, kjer je v osnovi s športnega vidika odločila moč in vzdržljivost. Druga gre na naravne teren, čez hribe in grape, kjer je treba tudi znanje, spretnost, pamet.

Si specialist za vertikal teke. Izjemna strmina, običajno kilometer ali izjemoma tudi dva (kot Grintovec) ali tri tisoč višinskih metrov.

To je poseben izziv. Čim hitreje premagati višino. Poseben izziv za vsakega, ki ima rad gore. Mejnik nam je postavil Italijan Urban Zemmer, ki je v Švici na uradni tekmi vertikalni kilometer edini doslej zmogel pod mejo tridesetih minut (29:42). Meni se je ura ustavila pri točno 31 minutah. To so tekme s 1000 udeleženci. Več jih ne sprejmejo na start. Letos lovim skupno zmago v svetovni seriji teh tekov. Konec tedna tečem v Tromso na Norveškem. 

Se hitro pohodništvo odraža tudi sicer v gorah?

Ja, opažam vedno več je hitrih hribovcev. Za konec tedna predvsem v Julijcih še vedno prevladujejo planinci z gojzarji in velikimi nahrbtniki, med tednom je vedno več lahkih, v copatih, z malimi nahrbtniki, kakršnih še pet let nazaj ni bilo. Torej trend z minimalno opremo skočiti na hrib in dol. Je pa morda tudi več takih, ki se še precenjujejo, niso sposobni tega kar se lotijo. (mm)

 

 

2016

Eritrejec Petro Mamu Shaku in Italijanka Antonella Confortolla sta zmagala na 18. gorskem teku na Grintovec, ki je štel kot druga tekma za svetovni pokal in kot četrta za pokal Slovenije v sezoni. Skupaj je teklo do cilja 251 tekačev, skupaj iz 11 držav, Mamu Shaku je s časom 1:22:30 ugnal Kenijca Francisa Muigaija Wangarija (1:23:19), tretji pa je bil najboljši Slovenec Rok Bratina (1:23:56). Branilec naslova Nejc Kuhar je bil peti (1:26:32), pred njim je bil tudi Kenijec Isaac Toroitich Kosgei (1:26:01), zmagovalec iz leta 2014. Med atletinjami je Confortolla (1:39:11) ugnala Slovenki Lucijo Krkoč (1:42:27) in Karmen Klančnik (1:46:52). Skoraj 300 prijavljenih tekačev iz 12 držav se je med člani na 10 km pomerilo na gorski trasi, ki se iz Kamniške Bistrice na višini 602 m povzpne do vrha Grintovca (2558 m) in ima skoraj 2.000 m nadmorske višine.

Gorski tek, 18. Tek na Grintovec, svetovni pokal: 1. Mamu (Eritreja) 1,22:30, 2. Wangari (Ken) 1,23:19, 3. Bratina (TK Bovec) 1,23:56, 4. Kosgei (Ken) 1,26:01, 5. Kuhar (KGT Papež) 1,26:32, 6. Kovačič (KGT Papež) 1,26:42, 1. Confortolla (Forestale, Ita) 1,39:11, Krkoč (ŠD Nanos) 1,42:27, 3. Klančnik (Naklo) 1,46:52, 4. Jelovšek (PulzSport) 1,52:57, 5. Marukič (Hrv, Slijeme Zg) 1,55:49,

 

STATISTIKA IZ LETA 2016

  •  1 na teku je prvič sodelovala tekačica z osvojeno kolajno na olimpijskih igrah-Antonella Confortola
  • 2  tekača sta sodelovala na vseh osemnajstih tekih
  • 2 –mladinki sta tekli na novi trasi tovorna žičnica – Cojzova koča na Kokrškem
  • 5  - peti osebni rekord je dosegla Antonella Cofortola, ali 11. čas vseh časov v ženski konkurenci, spredaj so Anna Pichrtova, Mateja Kosovelj, Iva Milesova, Anna Frost,
  • 9 odstotkov obiskovalcev na strani FB Tek na Grintovec prihaja iz okolice Kamnika, po 5 odstotkov iz Domžal in Zagreba,
  • 30  metrov je bil daljši letošnji tek, najdaljši v dvajsetih letih
  • 11 - letos so sodelovali tekači iz 11 držav
  • 12 odstotkov obiskovalcev na FB strani teka na Grintovec prihaja iz Hrvaške, 3 odstotki iz Italije, okoli dva iz Avstrije, eden iz Nemčije, BIH, Srbije, VB,
  • 18 -  letošnja izvedba je bila 18 po vrsti
  • 20. čas vseh časov je pritekla Lucija Krkoč, čase je doseglo deset tekačic
  • 23 – šele z 23. osebnim rekordom bo vpisan letošnji zmagovalec Petro Mamu Shaka 1,22:30
  • 27 – na 27. mesto osebnih rekordov Grintovca je napredoval Rok Bratina, prehitel je tudi Igorja Šalamuna in Marjana Zupančiča, prva zmagovalca
  • 46 odstotkov obiska na FB strani tek na Grintovec je ženskega spola, 36 odstotkov v generaciji 25-34 let
  • 77 odstotkov ogledov strani na FB Tek na Grintovec prihaja iz Slovenije
  • 109 objav na strani FB Tek na Grintovec od začetka januarja 2016
  • 251 – udeležencev je priteklo do cilja na 18. izvedbi
  • 347 je rekordna udeležba iz leta 2013 (do Grintovca 255) iz 16 držav
  • 750 evrov je bila nagrada za zmagovalca in zmagovalko
  • 1996 – prvi tek na Grintovec v organizaciji AO Mengeš (vodja Dare Božič)
  • 2558 metrov je vrh Grintovca
  • 42.597 je doseg oseb na FB strani TEK NA GRINTOVEC v zadnjem tednu (dan 28. Julij)-
  • 61.2881 je doseg oseb na FB strani TEK NA GRINTOVEC v zadnjem mesecu (dan 28. Julij)-601 všečki,
  •  

Številke – 2016 , 175 tekačev , 19 tekačic , skupaj 194

Leta 2015, 191 tekačev, 18 tekačic, skupaj 209

Leta 2014 , skupaj 200 tekačev, 28 tekačic, skupaj 228

Leta 2013, skupaj 219 tekačev, 36 tekačic, 255 tekačev,

Leta 2012, skupaj 217 tekačev, 34 tekačic, skupaj 251 tekačic

Leta 2011, 120 tekačev, 22 tekačic, skupaj 144 (Kokrško)

2010 ni bilo

2009 …196 tekačev, 25 tekačic, skupaj 221

2008..190 tekačev, 33 tekačic, 223 skupaj,

---------

Nejc Kuhar in novinka Mojca Koligar sta kralj in kraljica 19. teka na Grintovec

Kuhar, mojster vertikal kilometrov, nekdanji domačin iz sosednje doline Kokre, je slovenski rekorder teka na najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp (2558 m) s časom pod magično mejo uro in dvajset minut. V letu, ko tekmovanje ni štelo za svetovni pokala in zategadelj mednarodna konkurenca ni bila tako izborna, je bil v vlogi prvega favorita in jo opravičil. V soparnem vremenu mu je najbolj tesno sledil Luka Mihelič, tretje mesto pa je pritekel državni prvak Timotej Bečan. »Za tako zahtevne preizkušnje mi še malo manjka. Nekajkrat mi je strme teke že uspelo dobro preteči, ne pa vselej. To moram še natrenirati,« je menil Bečan. Pod mejo ure in pol je tekel le še Gašper Bregar, Simonu Aliču to že ni več uspelo. Na večni lestvici najhitrejših tekov (osebnih rekordov) se je Mihelič s 64. mesta povzpel na 38. mesto na večni lestvici Grintovca.

Lanska zgodba - https://gorski-teki.si/artikal_Nejc-Kuhar-in-Mojca-Koligar-kralj-in-kraljica-Grintovca

 

 

 

Mojca Koligar je kljub dokaj zahtevnim pogojem tekla pod magično mejo ure in štirideset minut. Doslej je to uspelo le šestim tekačicam. Izmed Slovenk le Mateji Kosovelj in Ines Hižar. Torej zelo hiter tek, čeprav je bil zanjo to prvi tekmovalni izziv na Grintovcu. Na treningu je imela občutek, da bo tekla še hitreje (intervju).

Barbaro Trunkelj, lansko zmagovalko Planica 400 je prehitela že v spodnjem delu nad spodnjo postajo tovorne žičnice. Tretjega mesta se je veselila tekačica s hrvaške Istre Barbara Belušić, četrtega Tina Klinar in petega zmagovalka izpred, komaj pol leta po rojstvu hčerke Karmen Klančnik Pobežin.

Tek na Grintovec velja za enega najbolj referenčnih in uglednih gorskih tekov v Sloveniji. Tek na Grintavec kaže tudi določen trend, ki ga je zaznati skozi leta. Leta 2017 tek na Grintovec ni bil izveden. V KGT Papež so se posvečali organizaciji evropskega prvenstva na Veliko planino.

VREME IMA NA DOSEŽKE ZELO VELIK VPLIV

Tek na Grintovec je eden največjih izzivov v naših gorah. Izziv za večino je tudi premagati goro, premagati vrh in poseben izziv je za večino tudi čas. V letu 2018 so le štirje tekači tekli hitreje od prelomne meje ure in pol, petnajst pa pod uro in štirideset minut. Leta 2016, ko je tek štel v svetovni niz svetovnega pokala, je pol uro in pol zmoglo le osmim tekačem in skupaj 18 pod uro in štirideset minut. Leta 2014, ko so bile razmere bolj prijazne, dva pa sta tekla pod magično mejo uro in dvajset minut, pa je zmoglo pod uro in pol kar 16 tekačev.

MLADIH MANJ

V dobi 2014- 2018 je padala udeležba mladih. Glede na to, da na teku mladih ni bistvenih sprememb glede izvedbe, deloma se spreminja le trasa teka, je od leta 2014 (62 tekačev v otroških in mladinskih kategorijah) do 2018 (42) zelo padla udeležba. V letih 2015 in 2016 je bilo pod Grintovcem 58 oziroma 59 mladih tekačev in tekačic. Zmanjšuje se število v najmlajših kategorijah. V mladinski kategoriji trend niha na dokaj nizki ravni. Sprememba trase je bila letos poskus v smeri dviga udeležba, vpliv pa neopazen.

UDELEŽBA TUJIH TEKAČEV

Letos je na teku na Grintovec sodelovalo 38 tujih tekačev iz desetih držav. To je primerljivo letu 2015 (38), in več kot v letih 2014 (29) in 2016 (28.). To leto so sodelovali tekači iz 13 držav. V letih 2014 do 2016 je tek štel v niz svetovnega pokala. Po odstotku udeležencev pa je letošnja izvedba presegla prejšnje, saj je sodelovalo kar 17 odstotkov tujcev. Leta 2015 je bilo tujcev 14 odstotkov, ostali analizirani izvedbi pa deset odstotkov. 

VIŠA SE ODSTOTEK TEKAČIC

Kar 26 tekačic je letos zmoglo sprejeti in premagati izziv Grintovca. To je 14 odstotkov vseh, ki so zmogli premagati izziv Grintovca. Z izjemo leta 2015 (18), je bilo tudi v letih 2014 (27) in 2016 (24) podobno število tekačic na vrhu Grintovca. Iz tega je mogoče izvleči sklep, da na teku na Grintovec sloves svetovnega pokala nima posebnega vpliva na žensko populacijo. Tudi glede na dosežene čase najhitrejših tekačic vpliv v primerjavi z leti 2016-2018 ni posebej očiten. Mojca Koligar je s časom 1,39:58 kot edina zmogla pod mejo ure in štirideset minut kot leta 2016 Italijanka Antonella Confortolla (1,39:11).

  • Image
  • Image
  • Image
  • Image
  • Image
  • Image
  • Image
  • Image
  • Image
  • Image
  • Image
  • Image
  • Image