Vtisi s svetovnega prvenstva v Andori
Po koncu 34. svetovnega prvenstva v Andori so vtise strnili kapetan reprezentance Miran Cvet, novinec med mladinci Aljaž Luznar, osamljena članica Andreja Godec, ter trenerja Borut Malavašič, ki je po tej plati vodil reprezentanco in Domen Jarc, klubski trener AK Domžale, trener Nuše Mali in Maje Per
Borut Malavašič, trener – »Andora nam je pustila zelo lep vtis. Organizacija je bila na visokem nivoju. Imeli so nekaj težav le s prevozi. S tekmovalnega stališča pa je ocena zelo solidna. Bečanovo 24. mesto sodi zelo visoko. Tudi veteran Miran Cvet še vedno zelo dobro konkurira mladcem. Pri mladih je tudi opaziti navdih, predvsem mlajših mladincev in mladink, ki so pravkar vstopili v mladinske vrste. Tu velja omeniti Nušo Mali, Špelo Gonza, Klemna Spanringa in Aljaža Luznarja.«
Aljaž Luznar, eden najmlajših na prvenstvu, letnik 2002, 54.mesto (ekipa 12.mesto) – »Svetovno prvenstvi v Andori mi bo zagotovo še dolgo časa ostalo v lepem spominu. Predvsem zaradi sproščenega vzdušja v reprezentanci in vzdušja na tekmi. Dobro si bom zapomnil razmere s prizoriščem na visoki nadmorski višini. Ni tako kot v doini. Vzdušje v reprezentanci je ustvarilo prijetne pogoje za pripravo na tekmo, smo delovali kod ena ekipa in skupaj zastopali Slovenijo. To svetovno prvenstvo si bom zapomnil seveda tudi po tem, ker je bilo to zame – prvo.«
Špela Gonza, mladinka, 26.mesto, 8:54 minute za zmagovalko Risper Chebet iz Ugande, skupaj z Nušo Mali in Katjo Podobnik so bile devete med ekipami »Zbiram vtise. Najprej ponosna, da sem končala z odlično uvrstitvijo. Z rezultatom sem še toliko bolj zelo zadovoljna, saj je bilo to moje prvo večje tekmovanje v gorskem teku. Sama proga je bila tudi nekoliko tekaško usmerjena, kar mi je ustrezalo, zato sem na tistih delih proge prehitela večino tekmovalk. Na tekmovanju sem se imela super, tudi vzdušje v ekipi je bilo odlično. Iz Andorre odhajam zadovoljna in z izkušnjo več. »
Domen Jarc, trener AK Domžale, nekdanji reprezentant, je spremljal varovanki na prizorišču. Na sedem kilometrov dolgi progi s 570 višinskimi metri je Nuša Mali pritekla 24. mesto, druga njegova atletska zvezdnica Maja Per pa 46. mestu. »Ko potegnem črto, lahko rečem, da sem zadovoljen, čeprav tisti "če" vedno obstaja. Nuša Mali je na najpomembnejši tekmi sezone pokazala odlično predstavo in tako na cilj pritekla kot prva slovenska mladinka. Dober kilometer pred ciljem je celo kazalo, da bi se lahko vmešala v boj za prvo dvajseterico, saj je tam mimo mene pritekla na 21. mestu, a jo je na koncu nekoliko zmanjkalo. Nuša je bila vesela, tako da tudi jaz kot trener lahko rečem le bravo. Maje sem resda pričakoval nekoliko višje, a potrebno je vedeti, da je ona v sezono vstopila s povsem drugimi cilji kot gorskim tekom. Izpolnila je normo za nastop na evropskem prvenstvu za mlajše mladinke na Madžarskem, kjer je bila na 2000 metrov odlična 16. v teku na 2000 metrov z zaprekami.
Seveda je bilo nekaj priprav na prvenstvo v Andori, a če ni dovolj treninga za takšne razdalje in drugačne napore, potem pri vrhu ne moreš biti. Maja Per tako ostaja primarno na stezi, kjer se zdaj proti jeseni posveča celo teku na 400 metrov z ovirami, a verjamem, da bo v prihodnosti svoj pečat dodala tudi v gorskih tekih na mednarodni sceni. Obe sta še mladi in verjamem, da bosta v teh dveh oziroma treh letih, kolikor še ostajata mladinki, tudi v gorskem teku posegli še višje. Tudi ekipni uspeh mladink verjamem, da bo čez dve leti zelo dober. A na drugi strani se je potrebno zavedati tudi konkurence, Afričanke so izjemno močne, o kakovosti letošnje tekme pa priča srebro Nemke Lise Oed.
Letos je bila osma na svetovnem prvenstvu na finskem za starejše mladinke v teku na 3000 metrov z zaprekami (9:57,45), njen osebni rekord na 5000 metrov pa znaša 16:09. To so časi, ki so povečini – z nekaj izjemami – nedosegljivi že za naše mladince. Tako da so vsa ta mesta mladink, 24., 26., 33. mesto vredni vse pohvale… Ja, svoje naredi tudi nadmorska višina, saj teči na 2000 metrov in višje ni lahko, pa tudi dolžina proge za mladinke, ki je bila letos prvič izenačena z mladinsko. Sedem kilometrov namesto štirih kot v preteklosti je povsem druga zgodba, drugačna priprava. Zato še enkrat čestitke vsem našim dekletom."
Andreja Godec, edina članica v dresu Slovenije, 66.mesto: "Po petih letih sem se precej nepričakovano uvrstila v reprezentanco Slovenije v gorskih tekih. Brez posebnih pričakovanj sem se takoj po izbirni tekmi lotila priprav, bilo je dober mesec časa. Potihoma sem vedela, da veliko tekmovalk ne morem prehiteti, vendar sem se glede na to, da imam možnost plačila letalske karte, brez slabe vesti odločila nastopiti. Potrudila sem se tako v času priprav kot na tekmi, vendar sem spoznala, da so na svetovnem nivoju punce zares hitre.Spoznanje je bilo hitro. Kljub temu, da sem bila prepričana, da je bil start za vsaj polovico deklet prehiter, sem hitro ugotovila, da temu ni tako. Čeprav sem bila na startu v prvi vrsti, sem po kakšnem kilometru imela za sabo le še par tekmovalk. Na startu je bilo še kako pomembno tudi »komolčenje«, saj kljub temu, da večina punc ne tehta niti 50 kg, njihov udarec ni prav neboleč. Vsekakor pa sem bila tukaj precej bolj konkurenčna kot pri teku.
Sama nisem najbolj navdušena nad izenačitvijo moške in ženske trase, saj vseeno mislim, da je ta z 12 kilometri prezahtevna in časovno predolga. Zaradi tega tudi velike časovne razlike. Tudi sistem treninga bi morala temu prilagoditi v prid količine, je pa za vse enako. Seveda bi si želela boljšega nastopa, ampak to je to. Škoda le, da nase punce, ki so v tem trenutku odlično pripravljene ne izkoristijo priložnosti, da bi zastopale Slovenijo. Verjamem, da se bo to v prihodnje spremenilo.
Še posebej verjamem v generacijo mladink, kjer je precej perspektivnih tekmovalk. Izkušnja nastopa za reprezentanco je bila kljub vsemu neponovljiva. Tekmovati z najboljšimi gorskimi tekačicami na svetu, biti del njih vsaj en dan, jih opazovati pri svojih ritualih in spo
znavati značilnosti različnih narodnosti, vse to bo zagotovo ostalo v spominu. Tudi Andora s svojimi hribi, ki so popolnoma drugačni od naših, so se mi vtisnili. Še posebno s svojo urejenostjo, natančnostjo ter strogim upoštevanjem pravil, zagotovo sodi med dežele, ki jih je vredno obiskati."
foto Tomo Šarf, Domen Jarc, WMRA (hvala)