V železnikih se je z 27. zborom Združenja za gorske teke formalno končala tekmovalna sezona. Spomnili so se najbolj odmevnih in pomembnih dosežkov in organizacijskih uspehov, niso pa pozabili na športni duh.

Barbara Trunkelj –

Barbara Trunkelj – »Sem zelo presenečena in zelo vesela, da sem gorska tekačica leta. Zelo veliko mi pomeni. Upam, da bo tudi prihodnja sezona tako uspešna. Veliko treniram. Tekmovanja v tem letu sem pozorno izbirala. Na tekmah si ne nalagam bremena. Prvo je seveda to, da rada tečem. Sicer ne bi hodila na tekmovanja in ne bi tekla.«

Nuša Mali, izbrana za mlado gorsko tekačico leta. »Priznanje mi zelo veliko pomeni. Predstavlja še dodatno motivacijo za naslednje leto. Prav tako je to priznanje, da se trud in vztrajnost splačata. Tudi, če je včasih težko in komaj pretečeš klanec, enkrat že prideš na vrh in se z veseljem ozreš na pretečeno pot in si lahko ponosen, za to pa dobiš še nagrado.«

Luka Kovačič je dobil posebno priznanje za dosežke na najbolj strmih stezicah gorskih tekov. »Priznanje zame pomeni še eno potrditev iz strani stroke, da sem na pravi poti, da delam dobro, da dosegam dobre dosežke na najvišji ravni v mednarodnem merilu. Mogoče komu ravno ne paše da se ne udeležujem klasičnih gorskih tekov, ampak sam nisem grajen za atletske preizkušnje, saj nimam potrebne atletske hitrosti, je tudi ne treniram, in se posledično ne morem/želim kosati z atleti. Sem se pa našel v bolj ekstremnih gorskih preizkušnjah, ki so mi tudi osebni izziv, in mi predstavljajo tudi pristen stik z divjo naravo, kjer res uživam. Z priznanjem sem dobil dodatno motivacijo za trdo delo naprej in upam da še uspešnejše prihajajoče sezone. Morda pa, če se bodo gorski teki usmerili v smer, kot se je svetovni pokal začel usmerjati letos, tudi sam dobim motivacijo v tej panogi. Hvala stroki, ki tudi mojo panogo vidi kot enakopravno klasičnim gorskim tekom! "

Aleš Žontar, prejemnik posebne nagrade za športni duh (fair play). Zaradi službe je ujel slovesen zaključek, a za srčen aplavz celotne dvorane ni bil prikrajšan. »Zmage pridejo in gredo. Ene imajo večjo, druge manjšo težo v športnikovi karieri. Vsak tekač mora biti tekmovalen, saj je drugače težko biti uspešen. Tekmovalnost nam pomaga na težkih treningih, nas motivira tudi kadar nam ne gre vse po planih. Vendar nam ne sme zamegliti zdravega razuma do te mere, da pozabimo ostati človek. To je po mojem mnenju največja vrednota. Nobena zmaga ni vredna toliko kot izguba pravega prijateljstva! Zato ima to priznanje zame izredno veliko težo. Je potrditev tega, da sem še vedno na pravi poti.«

Ajda Radinja, se bolj kot dosežke v športu (med deset na Ultra trailu Mont Blanc) zaveda, da je ambasadorka teka po gorskih stezicah in pomena zdravja. »Bolj kot samo priznanje za posebne dosežke mi veliko pomeni predvsem to, da sem pripomogla k temu, da so se trail teki in ultra trail teki uvrstili na dnevni red klasičnega gorskega teka. Upam, da se bo v prihodnje našlo ustrezno mesto za trail teke in, da se jim bo dalo ustrezno vrednost. Prvi korak k temu bi bilo oblikovanje slovenske reprezentance in udeležba na velikih tekmovanjih, kot je svetovno prvenstvo v trail tekih. Od poškodbe v letu 2016 vse merim po zdravju. Kljub nekaterim težavam v začetku sezone, sem bila nato zdrava in s tem mislim, da je bila sezona uspešna. Rezultati ne štejejo, nam le pomagajo, da iztisnemo več, šteje zgolj zdravje in prijateljstvo.«