Kraljestvo Grintovca za Luka Kovačiča in Mojco Koligar
»Ko se je začela moja gorskotekaška kariera, sem si želel, da bom enkrat postal kralj Grintovca. Sem imel dovolj močne noge, čeprav sem bolj kralj Kokrškega sedla. Če bi šli do vrha, bi bila to smetana na torti, a v takih razmerah je bilo za vse najbolje, da smo šli le del poti. Za vse je bilo enako, vsi smo vedel o ciljni črti pred startom,« je po 20. izvedbi teka na Grintovec govoril Luka Kovačič, novi kralj teka za kralje višin, najbolj markantnega teka v naših gorah. Mojca Koligar je obdržala prestol kraljice:«Grintovec je nekaj posebnega. Imamo občutek, da je pravi gorski tek, da je v gorah.« Jubilejna izvedba je privabila skupaj kar 280 tekačev in tekačic, iz desetih držav, od tega je na dolgi odrasli razdalji kljub dežju teklo kar 237.
rezultati 20. teka na Grintovec
Nad odločitvijo organizatorjev KGT Papež, da se odločijo za skrajšano B različico, ki je bila še vedno z 1200 metri višinske razlike (600 – 1795 m), se ni pritoževal nihče. Še pol ure pred štartom se je pošteno lilo, v času teka je bilo kot nalašč, da nikomur ni bilo vroče. Razmere so bile z izjemo nekaj drsečih podlag za rekordne dosežke. »Bil je dan za dobre čase in tudi nočna mora organizatorjev, če bi se odločili za vrh. Za vse je bilo enako,« se je razgovoril Kovačič, tudi eden od kraljev Triglava in rekorder planiške velikanke – gor. Njegov čas 46:51 se lahko primerja le s krajšo različico Grintovca v letu 2011, ko je zmagovalec Turk Ahmed Arslan, večkratni evropski prvak, za pot iz Bistrice potreboval 42:50. Najhitrejši Slovenec tistega leta Simon Alič je pred osmimi leti za pot potreboval 46:32, Nejc Kuhar pa 47:38. A z pomembno razliko, da je bil tedaj start pri Domu v Kamniški Bistrici, letos 'Pri Jurju na drugem bregu. Ta sedanja pot naj bi bila teoretično za okoli minuto teka daljša.
»Težko je karkoli ugibati kako hitro bi v mojem ritmu lahko tekel do vrha. Dejstvo je, da sem po duši hribov'c in tudi dobro se znajdem višje v gorah, kar je tudi moja prednost pred Bečanom in Bregarjem,« Kovačič ni želel ugibati, koliko bi ga ob ritmu '46:51' neslo do vrha. »Tek na Grintovec je poseben tek. Zelo tehničen, Luka je v tem velemojster,« mu je Bečan prepustil kraljestvo nad 1800 metri. No, nad 1795 m.
V spodnjem delu je sicer najhitrejši začel Kenijec Francis Maina Njoroge, član avstrijske ekipe Run2gether, a slovenski gamsi ga niso pustili daleč. Za Kovačičem sta celotno pot skupaj pretekla in prehodila Timotej Bečan (49:20) in Gašper Bregar (49:30), četrto mesto je pritekel Simon Alič (50:15) in peto Nemec Philippp Zewe (50:27). Matjaž Mikloša (50:36) in Simon Novak, najhitrejši s kamniškega okoliša (50:53), je bil pri koči pred Kenijcem.
»Čeprav je bila pot krajša, je bilo treba garati od dna do vrha,« je skrajšan tek komentirala Mojca Koligar. »V gneči se ne znajdem, sem nemočna in za prehitevanje porabim veliko energije. Fantje z izjemo nekaj izjem niso popustljivi, da bi me brez popuščanja pustili mimo. Je bilo pa verjetno veliko več navijačev presenečenih kot tekačev, ko sem se vrivala med hitrejše,« se je pot vtisnila Mojci Koligar. Je tekačica, ki jo rekordni časi zanimajo.
Njena primerjava je Lucija Krkoč, ki je 2011 za podobno pot potrebovala 55:21 minute. Pod uro je sedlo dosegla tudi Tina Klinar (59:14). »Izlet na Grossglockner je bil le enodnevni izlet, ni bil načrtni trening. Sem pa veliko hodila v gore,« je hribovsko vadbo priznala Tina. Barbara Trunkelj (1,00:52) ji je držala ritem v srednjem delu. Veronika Jurišić, prva hribovka Zagreba, je bila že pred 15 leti kraljica Grintovca in letos še vedno četrta. Zelo pogumno se je odločila Nuša Mali (1,04:01), še mladinka, ki se je odločila za odraslo dolgo traso in pritekla peto mesto. Mladinska zmagovalca sta Špela Gonza in Klemen Španring.
Mojca Koligar in Luka Kovačič o Grintovcu
Mojca Koligar