Timotej Bečan o nastopu na Pokalu narodov

VERJEL IN DOBRO PREMISLIL, TER URESNIČIL

Timoteju Bečanu je na Pokalu narodov s tretjim mestom uspel izjemen uspel. O tem na  https://gorski-teki.si/artikal_Bron-Timoteja-Becana-na-Pokalu-narodov-WMRA  Zagotovo je to najbolj pomemben dosežek kariere na najbolj pomembnih tekmah WMRA. Nastop je opisal na svojem blogu.

vse na blogu  https://timotejbecan.wixsite.com/mysite/post/timotejev-blog-wmra-nations-cup

Verjel sem vase, da lahko nadoknadim ta zaostanek in znova pridem na 5. mesto. Iskreno povedano, takrat sem mislil, da je to največ, kar lahko iztržim, hkrati pa sem se zavedel, da bomo kaj kmalu precej utrjujeni prav vsi. Italijana pred seboj sem počasi, vendar vztrajno lovil in ga dosegel na krajšem vzponu. Nekaj časa sem tekel za njim, ko pa se je proga znova postavila pokonci, sem prestavil eno višje in ga po serpentini prehitel. Presenečen sem bil nad suverenostjo koraka in kmalu pred seboj zagledal še Angleža in Čeha, ki se mi nista zdela preveč daleč, morda kakih 15 sekund.

Počutil sem se odlično in na ravnini pred ponovnim spustom sem jima bil že na razdalji okoli 20 metrov. Sledil je zelo tehničen spust po granitnih stopnicah. K sreči niso bile mokre, saj bi v tem primeru izjemno drsele. Oba pred mano sta se z nekaj težavami spopadala z njimi, sam pa sem preskakoval kar po tri ali štiri. V trenutku sem prehitel prvo Angleža, kakšnih 100 metrov naprej pa sem posekal ovinek in za sabo pustil še Čeha. Do dna spusta sem pridelal okoli 10 sekund prednosti, sledila pa je daljša ravnina pred še zadnjim vzponom na tekmi.

Več na blogu

Vzpon sem začel suvereno, vendar se mi je v ozadju vmes približala skupina štirih tekačev. Vseeno sem vedel, da sem na vzponu najmočnejši in le zbrano grizel stopnice. Razlika se je znova povečala, od skupine zasledovalcev pa se je odlepil drugi izmed Italijanov. Vzpona je bilo po okoli desetih minutah konec in tehničen spust sva začela praktično skupaj. Slednjega sem se lotil zelo dobro in vzel praktično vse optimalne linije.

Edina pomanjkljivost tekme je bila ta, da so manjkale oznake s kilometri, tako da nisem vedel, koliko je še do konca. Ko sva pritekla v mesto sem torej vedel, da je cilj blizu, vendar ne, koliko. Je to kilometer, 500 m, nisem vedel. Taktično sem spustil Italijana pred sebe in se mu prilepil za hrbet. Zaupal sem tudi v svoje sprinterske sposobnosti in bil sem prepričan, da bom dobil ciljni šprint, če uspem zdržati do tja.

Izza ovinka sem zagledal cilj in v momentu pospešil, vzel zadnji levi ovinek čisto po notranji strani, zaradi velike hitrosti pa me je zaneslo čisto na zunanji rob. Pogledal sem preko rame in videl, da je kak meter za menoj, nato pa čisto spontano od veselja skočil v zrak in zavriskal. Bil sem izjemno vesel, da mi je uspelo nekaj takega. Osvojil sem 3. mesto! Zmaga je šla v roke Nemcu, kar sem napovedal že pred štartom, drugi pa je bil Kenijec.

reprezentanca na Pokalu narodov