Mojca Koligar – Dovolj pripravljena, da naredim boljši rezultat kot na Veliko planino
Mojca Koligar bo v nedeljo na 18. izvedbi evropskega prvenstva v gorskih tekih v švicarskem Zermattu z najvišjimi pričakovanji v slovenskem taboru. Tek navkreber (10 km, 980 m višinske razlike) je njena specialnost. Na domačih tekmah je v zadnjem obdobju nanizala nekaj rekordnih časov, bila v vrhu celo v absolutni moški konkurenci. Z lepo prednostjo je zmagala na balkanskem prvenstvu v Romuniji. Zadnji mednarodni izziv je bila tekma v avstrijskem Bad Ischlu, kjer je zaostala le za Andreo Mayr, trikratno evropsko prvakinjo. Avstrijska zdravnica bo tudi ena od letošnjih favoritinj. Na startni listi pod Matterhornom je kar peterica izmed najhitrejših šest na zadnjem prvenstvu stare celine v tej disciplini na Veliki planini (46.mesto).
Mojca, do prvenstva je le še nekaj dni. Disciplina se izmenjuje vsako drugo leto. Kakšen izziv bo to?
Seveda je evropsko prvenstvo v gorskem teku zame svojevrsten izziv. Eden izmed tistih ciljev v letošnjem letu, ki so označeni s posebno zvezdico. Ni pa edini. Predvsem zato, ker nimam dovolj izkušenj z velikih tekmovanj, da bi vse stavila na eno tekmo. V preteklosti se mi na prvenstvih ni najbolje izšlo. Naredila sem nekaj napak oz. sem pozabila na določene stvari, kar je prineslo slabši rezultat, kot sem bila dejansko pripravljena in sposobna tisti trenutek. Sem se pa iz teh nastopov marsikaj naučila in določenih napak ne bom ponovila, vsaj tistih, ki so izhajale iz moje neizkušenosti.
Primerjava z najboljšimi je bila zgolj v Avstriji. Kakšna so pričakovanja?
Veljam za osebo, ki je zelo zahtevna do sebe in okolice. Pri tem pa vseeno vedno ostajam realna. Če mi uspe v danem trenutku, od starta do cilja, iztisniti najbolje kar premore moja telesna in psihična pripravljenost, bom zelo zadovoljna. Kaj to rezultatsko pomeni bi lahko napovedala v Sloveniji. Ne pa v evropskem merilu, saj ne poznam konkurence, z izjemo nekaj najboljših. Ne bi pa niti odšla na prvenstvo, če se ne bi čutila dovolj pripravljena, da naredim veliko boljši rezultat kot v preteklost, npr. na Veliki Planini.
Evropsko prvenstvo bo glede na lep napredek verjetno eden vrhuncev kariere?
V letošnjem letu se je pri meni spremenilo marsikaj, od načina treninga do samega odnosa do teka. Veliko več poudarka sem dala na kvaliteto in raznovrstnost treninga ter regeneracijo. Vzljubila sem krajše teke navzgor, funkcionalni trening in pilates. V poletnem času pa sem dodala še gorsko kolo. Vse skupaj se je izkazalo za zelo dobro, tako z vidika napredka v času, kot samega psihofizičnega počutja. Prostora za napredek pa je še nekaj, skupaj motivacijo, da najdem svoj prostor tudi v svetovnem merilu. Bo pa za to verjetno potrebno še nekaj časa, s tem da vzamem to prvenstvo kot preizkušnjo, ki pokaže realno koliko časa bom potrebovala za to.


