25.06.2018.

Petra Tratnik trinajsta na SP v gorskem maratonu na Snežko

Petra Tratnik trinajsta na SP v gorskem maratonu na Snežko

Glede na počutje in potek letošnje sezone sem z doseženim 13. mestom zelo zadovoljna. Na svetovno prvenstvo sem prišla brez posebnih pričakovanj.

Tako je Petra Tratnik, lani četrta, na 15. svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu na poljskem delu Krkonošev ocenila svoj nastop . V hladnem, deloma deževnem vremenu, je uspeh z 21. dopolnila Barbara Trunkelj. Slovenska prvakinja Mojca Koligar je dodala 31. mesto. To je ekipno Slovenijo zavihtelo na osmo mesto. Moški del ekipe je priboril deveto mesto. Prvak Aleš Žontar (29.), lanski Luka Mihelič (31.) in Marko Tratnik (41.) so ob Simonu Strnadu (46.) ujeli srednji razred reprezentanc med 20 ekipami. Svetovna prvaka sta Charlotte Morgan (VB) in Italijan Alessandro Rambaldini (Rambo), prvak tudi 2016 v Podbrdu. Drugi je bil tudi v Sloveniji dobro poznan Robert Krupicka.

rezultati

Na 36 kilometrov dolgi trasi so morali premagati dva vzpona in spusta, s tem da je bil slednji po isti trasi. »Prvi vzpon sem začela bolj v ozadju, na vrh prišla okrog 30.mesta, » je tek bolj podrobno opisovala Petra Tratnik. »Na drugem vzponu sem se počutila bolje, sem pa imela proti vrhu težave s krči, ki pa so navzdol popustili. Lahko reče, da je bila proga bolj pisana na kožo hitrejšim tekačem. Teren je bil na več delih tlakovan s kamni, veliko je bilo tudi makadamske poti in nekaj asfalta. Proga je bila precej tekaška z izjemo dveh strmejših a kratkih odsekov. Vreme se nas je, kljub nizkim temperaturam (na najvišji točki je bilo cca 5°.),kar "usmililo". Napovedovali so namreč več dežja.«

Za slovenskega prvaka Aleša Žontarja je bilo prvenstvo seveda vrhunec prvega dela sezone. »Od štarta sem se držal malo nazaj, prvi vzpon proti vrhu lepo pridobival mesto za mestom. Na spustu sem pričakovano izgubljal proti konkurenci ( tudi Luka Mihelič je pritekel mimo, tako hitro, da je zgledalo, kot da stojim na mestu). Na drugi vzpon sem prišel s precej uničenimi nogami. Mislil sem, da bom od tam naprej samo še izgubljal. En del tega vzpona se prav počasi tekaško vzpenja in ravno to je bil del, kjer sem mislil, da bom lahko lovil konkurenco. Pa sem le stežka držal korak s tekmovalci pred seboj. Pred vstopom v bolj strm del priključim Lukov korak, s katerim potem složno prehitevava konkurente. Na vrh pridem par sekund pred njim. Že spet sledi zoprn spust v dolino po granitnih kamnih, kateri so večino časa prav grdo neenakomerno razporejeni. Noge od vzpona so bile popolnoma trde, tako da je šlo od začetka tudi v dolino stežka. Luka spet priteče mimo, me spodbuja, da naj mu sledim. Poizkušam, vendar mi vseeno uide par metrov. Ko je granita konec, sledi kak kilometer in pol dolg, strm makadamski odsek. Tu noge poletijo, do cilja je bilo še tri kilometre. Prehitim Luka, mu rečem naj se me prime in odbrzim v dolino. Na tem odseku ura pokaže najhitrejši kilometer 3:01,« opisuje Žontar na družabnem omrežju.»Sedaj mi ne omenjajte tekaških copat kake dva tedna,« poprosi v šali.

»Moja želja za letošnje svetovno prvenstvo v gorskem maratonu je bila, da bi se nanj optimalno pripravil in se poizkušal čim bolj približati rezultatu iz lanskega leta, ki je bil zame resnično odličen,« je po lanskem 18. mestu v italijanski Premani želel Luka Mihelič. »Kljub temu, da je bila letos proga veliko bolj tekaška in manj tehnično zahtevna kot lanska, mi je uspel zelo dober nastop in na koncu sem končal na zame še vedno zelo dobrem 31. mestu. S tem rezultatom sem zelo zadovoljen. Po mojem mnenju smo kot celotna ekipa dosegli lepe rezultate in smo lahko zadovoljni."

Vsa omenjena trojica je posebno žarela ob vzdušju v sedemčlanski reprezentanci, ki sta jo vodila Jože Drakskobler in Brane Čenčič.

Petra: »Hvala Branetu in Jožkotu za odlično vodenje in podporo na prvenstvu ter celotni ekipi za res super vzdušje v teh dneh. Imeli smo se lepo.«

Luka:«Samo vzdušje v ekipi pod vodstvom Braneta in Jožkota pa je bilo enostavno odlično. Bili smo ekipa, ki je na vsakem koraku delovala kot eno in biti del takšne ekipe je resnično en sam užitek.«

Aleš: »Čestitke tudi ostalemu delu ekipe, s katerimi smo se odlično ujeli. Hvala Branetu in Jožkotu za podporo pod vrhom Snežke. Verjetno ju je fajn prezeblo, saj je bilo na vrhu vetrovno z dežjem in krepko manj kot 5°C."